Listi iz Da Vincijevega Atlantskega kodeksa na ogled v Neaplju

Po pisanju spletnega portala Art Daily Atlantski kodeks, največja ohranjena zbirka Da Vincijevih zapisov in skic, zajema več kot štirideset let njegovega ustvarjanja.

Vključuje 1119 listov, nastalih med letoma 1478 in 1519, ki se dotikajo skoraj vseh področij, ki so navduševala renesančnega umetnika in izumitelja - anatomije, hidravlike, inženirstva, geometrije, arhitekture, mehanike, botanike.

Vključuje 1119 listov, nastalih med letoma 1478 in 1519, ki se dotikajo skoraj vseh področij, ki so navduševala renesančnega umetnika in izumitelja - anatomije, hidravlike, inženirstva, geometrije, arhitekture, mehanike, botanike.

Atlantski kodeks je v poznem 16. stoletju sestavil kipar Pompeo Leoni, ki je zbral po Da Vincijevi smrti razpršene liste. Tako je liste ohranil za prihodnje generacije, hkrati pa ni sledil kontinuiteti nastanka posameznih strani. Stroka danes Atlantski kodeks vidi kot živ laboratorij misli in obsežen arhiv, ki zaobjema Da Vincijev um.

V Neaplju bodo pod kuratorstvom Alberta Rocca, direktorja Pinakoteke Ambrosiane, listi predstavljeni v dveh zaporednih sklopih. V prvem so predstavljeni listi z oznakami 518v, 239r in 816r, od marca bodo na ogled listi z oznakami 142, 281 in 1775.

Na listu z oznako 518v je denimo umetnik raziskoval odnose med oblikami, kot so stožci, krogle in valji. Na listu 239r pa je mogoče videti geometrijske izračune skupaj s skicami delavnice, ki pričajo o živahnem okolju, v katerem so delali Da Vinci in njegovi pomočniki.

Postavitev vključuje multimedijske prikaze, povečave in prepise, ki obiskovalcem olajšajo razumevanje gradiva. Kot poudarja Rocca, Atlantski kodeks obiskovalcem omogoča vstop v Leonardov um, kjer je risba postala instrument razmišljanja in ne le ilustracija. Vsaka stran beleži vprašanje, hipotezo ali nenadno spoznanje. Kodeks tudi ne ponuja dokončnih zaključkov, ampak razkriva Da Vincijevo razmišljanje kot neprekinjen proces, kot iščoče in brezmejno vedoželjno.